Višja strokovna šola Šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, T.: 04 280 00 42, info@sckr.si
 
Kliknite za več informacij.

Pridobivanje znanja

 

Celoten potek študija je praktično naravnan. Med študijskim procesom se študenti seznanijo s problematiko v podjetjih skozi študije primerov, pri seminarskih nalogah, skozi diskusije z gosti, pri praktičnem izobraževanju kot tudi pri samem diplomskem delu.

V okviru izobraževanja se izvajajo naslednje, s študijskim programom določene oblike dela:

PREDAVANJA

VAJE

 

Prehod s srednje na višjo šolo
Prehod iz srednje na višjo šolo, od pouka k študiju, od dijaka k študentu prinaša s seboj spremembe, nove zahteve, izzive pa tudi nevarnosti.

Nove obveznosti, svoboda in drugačna odgovornost so izziv, hkrati pa nevarnost, ki lahko onemogoča doseganje zastavljenih ciljev.

Od učenja k študiju
V srednji šoli učitelj dijaka vseskozi vodi in spremlja. S študijem pa je povezana večja neodvisnost, ne samo od staršev, temveč tudi od šole. Študent si svobodno razporeja čas in se odloča o raznih aktivnostih. Vzdušje na šoli je mnogo manj osebno, skupine študentov so običajno velike, novi so urniki, izpitni roki, predavatelji. Študent se sam odloča, ali bo prihajal na predavanja in vaje, izbira izpitne roke. Nihče ga ne priganja, v odločitvah je svoboden. Za svoj študij in uspehe je odgovoren sam.

Postavljanje ciljev
Jasno si postavimo končne cilje študija, prav tako si jasno postavimo vmesne - na krajši rok dosegljive cilje, ki zanesljivo vodijo k uspehu. Brez jasno postavljenih ciljev bomo delovali kot ladja brez krmarja. Pri tem je pomembno, da si postavljamo takšne realne cilje, ki jih bomo glede na svoje zmogljivosti in pripravljenost za študij tudi dosegli. Velika razlika je med tem, kar želimo, in med tem, kar zares hočemo doseči.

 

Nekaj pravil uspešnega študija

Naučiti se učiti
Vsi smo rojeni za učenje. Učiti se moramo, če hočemo preživeti in uspeti. Pritisk znanja je čedalje večji, metode učenja pa so podobne kot pred petdesetimi leti.
Vsi smo že zlagali v kovček. Ali je mogoče vanj spraviti še kaj, ko je že poln? Dve možnosti imamo: v kovček lahko spravimo več, če vanj bolje zložimo, lahko pa vanj spravimo samo to, kar je pomembno, medtem ko nepotrebno zavržemo. Če svoje možgane primerjamo s kovčkom, lahko rečemo, da nam le tak pristop k učenju, pri katerem aktivno zbiramo najpomembnejše informacije, jih sortiramo in kombiniramo, omogoča kvalitetno znanje, razumevanje in preglednost vsebin, hkrati pa daje še veliko možnosti za nalaganje novega znanja.

Pravilo aktivnosti
Avtomatično sprejemanje in ponavljanje informacij, zgolj večkratno prebiranje gradiva je mukotrpno in neučinkovito. Lahko si učenje popestrimo: postavljajmo si "nora" vprašanja, razmišljajmo o vsebini, predstavljamo si, če je le mogoče - preizkušamo v praksi. Videli bomo, da učenje lahko postane celo zabavno.

Dobra metoda učenja
Priprava učenja zahteva načrtovanje časa in količine študija, zbiranje vseh informacij (zapiski, literatura, težavnost izpita, pomembnost vsebin in drugo).Ob kvalitetni pripravi je študij enostaven in učinkovit. Ko se študija lotimo, najprej celotno gradivo "preletimo" in tako dobimo splošen pregled nad vsebinami. Šele nato sledi podrobnejši pregled po delih, pri čemer tudi izpisujemo, podčrtujemo ali gradivo kako drugače označujemo.

Vsak študij je napor. Boljša kot je priprava, manjši je napor, ki ga je možno razporediti skozi vse študijsko leto.

Zapiski
Zapisujemo le pomebne besede in pojme. Zapiski naj bodo ključna dejavnost in naša individualna stvaritev! Naj bodo zanimivi in zabavni - pomembna je vsebina, ne videz!

Pravilno ponavljanje
S ponavljanjem zavarujemo znanje pred pozabljanjem. Ne začnimo ponavljati šele tik pred izpitom, ker je takrat že preveč pozabljenega. Zato ponavljajmo po učenju sprva pogosto, potem redkeje. Zgoščeni zapiski nam pri ponavljanju zelo koristijo.

Odpor do učenja lahko odpravimo
Lastno pojmovanje učenja in svojih zmožnosti (na primer odločitev, da se ne bomo učili, ker je učenje zgolj "piflanje", prepričevanje, da nam učenje ne gre in drugo) močno vpliva na to, kako se lotimo učenja. Prinaša že težave pri pripravi na študij, povzroča strah in odpor do študija in hkrati veliko ustvarjalnosti in iznajdljivosti za izmišljanje vzrokov, zaradi katerih svojih obveznosti ne izpolnjujemo.

 

Uspešni na izpitu

O uspehu na izpitu odločamo predvsem sami
Na izpitno uspešnost najbolj vplivamo sami. Pri tem so odločilni naslednji dejavniki:

  • znanje, ki ga predpisuje vsebina predmeta, pa tudi znanje in uporaba pravih metod in tehnik učenja,
  • strah pred izpitom,
  • sposobnosti in izkušnje, ki jih imamo z učenjem ter uspešnostjo,
  • zanimanje za določeno področje, posebej če izhaja iz vedoželjnosti in notranje motiviranosti za učenje.

Velikokrat smo prepričani, da se znamo učiti, pa je ravno obratno. Problem so slabe učne navade, slaba priprava na učenje, učenje tik pred izpiti in drugo. Študij po srednji šoli zahteva več samoorganiziranja in odgovornosti. Svobodo, ki se ponuja in je zelo mamljiva, je treba izrabiti za interese in vedoželjnost za tisto, za kar smo se odločili in nas zanima. Gre za odgovornost pri doseganju ciljev, ki si jih zastavimo.

Utrujenost ovira uspešno učenje
Utrujenost je najpogostejša ovira učenju. Utruja predvsem strnjeno učenje, ki je posledica tega, da se ne učimo sproti. Utrujenosti se izognemo, če si med učenjem privoščimo odmore. Bolje je imeti več krajših kot malo dolgih odmorov. Najboljši počitek je spanje.

Strah pred izpitom lahko obvladamo
Zmeren strah pred izpitom ima pozitiven učinek, saj poveča našo pripravljenost, da se potrudimo. Prevelik strah pa je lahko zelo nevaren in predstavlja močno oviro pri dokazovanju znanja.Ta strah je naš velik sovražnik. Najbolj je nevaren, kadar ne vemo, od kod in zakaj prihaja. Občutljive osebe povezujejo z izpitom stvari, ki nimajo nobene zveze z njim.

Strah pred izpitom lahko vsakdo obvladuje, najboljše orožje proti strahu pa je zanesljivo znanje. Pomaga tudi pogovor o gradivu z drugimi študenti in predavatelji. Pomembno je, da smo optimistični - negativne misli spremenimo v pozitivne, na primer "Zmorem, uspelo mi bo!". Navsezadnje doživljajo podoben strah vsi, le da različno intenzivno.

Pred in med izpitom
Tik pred izpitom se ni priporočljivo več učiti, kaj šele prebirati novo snov. Organizem potrebuje počitek, zato se, če že ne dobro, zadostno naspimo. Na izpit vzemimo vse, kar zanj potrebujemo. Pred izpitom se ogrevamo s premišljevanjem o gradivu, da bomo čez deset minut čim bolj učinkoviti. Na izpit pridemo pet do deset minut pred začetkom. Med pisnim izpitom natančno preberemo navodila. Ne hitimo in tudi ne oklevajmo.

Naš cilj je, da na izpitu ne pademo, če znamo!

 

Življenjski pogoji študentov

Spoštovani obiskovalec. Naša spletna stran uporablja piškotke. Pravno obvestilo

Sprejemam piškotke.

Pravno obvestilo